Katja Pobrežnik (Tina Šmit) je preprosto mestno dekle, ki obiskuje gimnazijo. O svojih starših na žalost ne ve ničesar saj so bili odnosi med družino znak, da se ne poznajo, pa čeprav so ji pred kratkim umrli. Zdaj je čas, da resnica končno pride na dan. Katja se s svojo vnemo loti nepozabnega raziskovanja preteklosti svojih staršev. Bo to obžalovala?
Prav tako pa se skrivnosti, ki ne bi smele biti odkrite, izkažejo za nevarne. Zgodba, ki s psihičnega vidika prikaže misli in slutnje osebe, ki je prizadeta, ranjena. Boj za oporoko njenih staršev je osrednje dogajanje zgodbe, saj za preživetje potrebuje še nekoga, brez katerega ji zagotovo ne bi uspelo rešiti življenjske uganke. Kdo z njo manipulira? Je njeno življenje prepuščeno dejanjem, ali usodi? Je pravo prijateljstvo lahko večno? MISLI LAHKO UBEŽIŠ, REALNOSTI TUDI?
Po besedah Jana Ulage je zanimivo, da je scenarij nastajal spontano. ,,Že na začetku sem scenarij pisal spontano, vendar me zanima če sem ubral pravo tehniko. Občutki so žal mešani. Prvič sem pisal scenarij, zgodbo prav tako. Če bi to delal danes, bi nastalo čisto drugače, odpravil pa bi se po čisto drugi poti pisanja. Gre za zakonitosti, ki jih takrat še nisem poznal. Interesantno je tudi, da smo prav vsi bili brez izkušenj in ravno to je bilo zanimivo. Začeli smo na začetku, tako kot majhni otroci, ki se morajo naučiti abecedo, da lahko normalno govorijo ali pišejo.'' Februarja, ko je ekipa ki je že bila zbrana izvedla in organizirala avdicijo, izbrala igralce, ki so po Janovem mnenju ravno pravšnji za film. Na avdiciji so izbrali šest igralcev, štirje so bili že izbrani, od tega sta dva, Tina Šmit in Grega Golavšek bila v žiriji na avdiciji. Igralko Jelko Štorman pa so izbrali nekaj mesecev kasneje. ''Tina Šmit je bila že na začetku moja prva in edina izbira za glavno naslovno žensko vlogo. Vedno sem si ravno njo predstavljal v vseh pogledih zgodbe in v vseh prizorih kako bi lahko kaj odigrala. Seveda je po pričakovanjih to tudi storila. Še več, v določenih pogledih so njena dejanja presegla moja pozitivna pričakovanja o tem, kako igra.'', je izdal Jan Ulaga. Jan je z vsemi igralci v večini zadovoljen. Zgodba je časovno postavljena v 21. stoletje, v Celju. Zgodba je tematsko težka in prvine psihološkega trilerja so opazne že na začetku filma. Nepričakovana dejanja in suspenz sta prva očitna dejavnika ki sta opažena v zgodbi, da pa je vse skupaj še bolj zapleteno se časovni zamiki in dejanja, ki si niso skladna, razmešajo in pomešajo. Scenarist je najprej napisal kriminalni triler, nato pa zgodbo in scenarij zastavil in napisal drugače, nastal je psihološki triler Prikrita skrivnost. ''Skoraj sem bil že v depresiji. Septembra 2010 , ko sem začel pisati scenarij sem imel v mislih točno določeno zgodbo, kar naenkrat pa mi ni bila všeč. Takratni scenarij sem potem spreminjal in spreminjal, ko mi je zgodba bila še manj všeč. Potem sem nehal s popravki in si omislil malce drugačno zgodbo, s tem sem spremenil žanr iz kriminalnega v psihološki triler, scenarij pa izboljšal.'' Kako težko je stvar posneti pa pravi: ,,Psihološki trilerji in srhljivke sta tista žanra, katera popestrita že snemanje, zgodbo pa začinita z unikatnim, neponovljivim pristopom. Takšne žanre je verjetno najtežje snemati. Pozoren moraš biti na takšne podrobnosti, ko v komedijah ali dramah niti približno ni potrebno biti.''
O PROJEKTU
Filmski projekt Prikrita skrivnost je mladinski projekt, podprt s strani financerjev: Celjskega mladinskega centra, Evropske komisije, Zavoda MOVIT in Mestne občine Celje (MOC). Pobudnik ideje, kasneje še producent, režiser in scenarist, je sedemnajstletni Jan Ulaga, ki je v Celjski mladinski center s konceptom prišel že avgusta 2010. Na izvajanje projekta pravi: ,,Težko je izvajati nekaj, kar ni razvito v naši državi. Podprli so nas tisti, ki so v nas videli potencial in ki so nam preprosto želeli pomagati. Za strokovno podporo bi se zahvalil strokovnima mentorjema, Tadeju Lebiču, ki nas je usmerjal v najbolj kriznih časih in Alenu Pavšarju, ki je priskrbel celotno tehnično in snemalno opremo in nas strokovno vodil. Kasneje pa se zamisliš in vprašaš: kaj v takšnih časih finančna pomoč sploh lahko pomeni? Izvajati je težko brez denarja, ker brez denarja danes več ničesar ne moreš. Zanimivo pa je, da smo mladi in nam ni potrebno izplačati honorarja za participacijo v tovrstnih projektih. Nič ni brezplačno, tudi produkcija filma ni izjema.'', pravi. Ekipa se je dokončno združila marca 2011, ko je bilo vse nared za produkcijo. Aprila so se pričela snemanja, ki so trajala vse do drugega tedna v juliju istega leta. ,,Vem da smo snemali zelo dolgo, vendar je bila šola tista, ki nas je ovirala pri delu, vsekakor pa ne rečem, da iz šol ni bilo zanimanja in predvsem podpore, ki smo jo zagotovo bili deležni na vsakem koraku do cilja produkcije'', je pojasnil Jan Ulaga ter še dodal: '', čas ki smo ga imeli smo ga v absolutni večini namenili temu projektu. To velja za vsakogar, ki je kakor koli pomagal pri soustvarjanju filma.''
SNEMALNE LOKACIJE SO VELIK ZALOGAJ
Snemanja so potekala v Celju in njeni okolici, snemanja so torej potekala v Osrednji knjižnici Celje, Pokrajinskem muzeju Celje, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in še na mnogih drugih lokacijah. ,,Iskati lokacije je bilo izredno naporno. Bili smo omejeni, tako kot smo še zdaj, vendar takrat smo to bili finančno in časovno. Kako izpeljati snemanje nekje, kjer je to javna površina? Kako izpeljati snemanje, da le to ne odvrne oziroma ne moti kupcev, uporabnikov oziroma obiskovalcev pri opravku? To je težko. Uskladiti se je najtežje. Zato smo pri izbiri lokacij bili zelo previdni in temu smo namenili tudi veliko časa.''
PROSTOVOLJNA PARTICIPACIJA JE DANES NEKAJ POSEBNEG
Pri mladinskem filmskem projektu je seveda finančni zalogaj še bolj utesnjen in omejen. Ekipa je s sredstvi razpolagala kar se da racionalno in poskusila pokriti vse stroške, proračuna pa upali da ne bodo presegli, ''ravno zato kakšni honorarji ali izplačila za opravljena dela niso prišla v poštev'', pravi Jan Ulaga. ,,Evropska komisija, Mestna Občina Celje in Celjski mladinski center so glavni financerji projekta, z njihovimi dodeljenimi sredstvi smo uresničili skoraj vse začrtane plane, vsekakor pa so tukaj še stroški ki niso pokriti s strani glavnih financerjev. Veseli smo, da Evropska Unija podpira mlade in njihovo mobilnost, da ni tako kot je to v nekateri manj razvitih deželah, kjer še za osnovne dobrine nimajo.'', pravi producent Jan Ulaga.
KO MLADI ŽELIJO PUSTITI PEČAT TAM, KJER GA ŠE NI
Se uveljaviti ali dokazati danes ni lahko, med mladimi pa je to še težje. Vsi prostovoljci ki so se vključili v projekt, so s projektom osvojili kompetence in pridobili dodatne reference, ki jih bodo morda lahko koristili v prihodnosti. ,,Super je, ko se povežemo mladi, ko še ničesar ne znamo in obladamo prav nič, ko pa se je potrebno nekaj naučiti ali pa pokazati da znamo timsko sodelovati to tudi storimo.'', pove Jan Ulaga.
Zanimivosti TOP 5:
Ali veste, da je najdaljše snemanje potekalo kar 26 ur?
Ali veste, da se je ekipa na dan poletne nevihte zaklenila iz snemalne lokacije, zunaj pa je grmelo in deževalo?
Ali veste, da je ekipa v času produkcije pojedla več kot 1600 kosov pic, od tega 60% klasične pice?
Ali veste, da je v času snemanja, ko je bilo izjemno vroče, ekipa popila več kot 1800 plastenk pijače, od tega je bilo 80% vode z okusom, 5% energijskih in gaziranih pijač ter okoli 10% navadne vode, alkohola tako nikoli ni bilo prisotnega?
Ali veste, da je v času celotnih aktivnosti pri filmu od projekta odstopilo več kot 15% vseh udeležencev?
