Dobrodošli v svet, kjer je čas ultimativna valuta. Starati se prenehate, ko dopolnite 25 let, ampak problem je, da potem živite le eno leto, če si ne more kupiti več časa. Bogatim so na voljo še desetletja življenja, medtem ko drugi molijo, kradejo in iščejo priložnosti za vsako uro, ki jo lahko dobijo za preživetje še enega dne. Ko se mladenič (Justin Timberlake) znajde v položaju, da ima več časa kot si je mogoče zamisliti, je prisiljen bežati pred skorumpirano policijsko enoto, da bi rešil lastno življenje.
V prihodnosti se denar in staranje dobesedno ustavita pri 25-ih letih; edini način preživetja je, da si več časa prislužiš, nakradeš ali podeduješ. Will Salas (Justin Timberlake) živi iz minute v minuto, dokler mu nepričakovana pridobitev časa ne omogoči vstop v svet bogatih; tu se spajdaši s prelepo mlado dedinjo Sylvio (Amanda Seyfried), s katero nameravata sesuti pokvarjeni sistem.
Film Trgovci s časom je režiral Andrew Niccol, ki je med drugim spisal scenarij za dramo The Truman Show; producirali so Eric Newman (Children of Men), Marc Abraham (Children of Men) in Niccol, izvršni producenti pa so bili Andrew Z. Davis (Red Dragon), Kristel Laiblin (Children of Men) in Amy Israel (Shall We Dance). Za kamero so sodelovali devetkrat za oskarja nominirani direktor fotografije Roger Deakins (True Grit, The Reader), za bafto nominirani scenograf Alex McDowell (Watchmen, Charlie and the Chocolate Factory) in trikratna oskarjevka, kostumografka Colleen Atwood (Alice in Wonderland, Memoirs of a Geisha, Chicago).
Ta, ki v cvetu mladosti in čilosti umre, umre najlepše.
—Alexander Pope, The Iliad of Homer
Čas je denar.
—Benjamin Franklin
Vzemite v roke kateri koli časopis.
Prižgite TV sprejemnik.
Pobrskajte po internetu…
Ali se odpravite v kino.
Povsod jo najdete – očitno ali prefinjeno skrito… Prežema vse medije: naša civilizacija je obsedena z mladostjo.
Zdravstvena in kozmetična industrija vsako leto potrošita na milijarde ur in različnih valut za izdelke in storitve, da bi zaustavili proces staranja teles, in pri tem pita potrošnike, ki so pripravljeni dati vse več denarja – počasi se ga nabere za povrnitev vseh posojil kakšne manjše države – za lasten vir mladosti. Znanost je vse bliže rešitvi v boju proti zapletenemu procesu staranja; medtem pa je en mož odkril, kako lahko človeška bitja ohrani v objemu večne mladosti. Vsaj na papirju...
Filmski ustvarjalec Andrew Niccol, pravi realist prihodnosti, je v Trgovcih s časom spet dokazal, da zna na neverjetne in nepričakovane načine združiti mogočen akcijske prizore in velike koncepte ter jih poveže v domišljijske, pa vendar razpoznavne svetove. »Za akcijski triler gre,« pravi za ta film. »Mislim, da bodo gledalci v njem uživali tudi na tem nivoju. Všeč jim bodo majhni kaskaderski podvigi, pregoni z avtomobili in Amanda Seyfriend, ki vihti puško – kar počne sijajno. A mislim, da bodo cenili tudi nekaj konceptov in tem, ki jih raziskujemo, saj film govori tudi o naši želji po večni mladosti. Gena za staranje ne moremo kar izključiti, kot to storimo v našem filmu, se pa za marsikdaj prehudo ceno trudimo, da bi ostali mladi.«
Novozelandec je še pred prihodom v Hollywood, kjer je nase opozoril kot režiser in scenarist filma Gattaca, svoje filmarske sposobnosti uril v Londonu. Nato je spisal dramo The Truman Show, s katero je bil v igri za oskarja za scenarij in dokazal svoj nedvomen talent za spajanje pogumnih, svežih zamisli s takšnimi, s kakršnimi se gledalci lahko v hipu poistovetijo; prav to je pritegnilo pozornost producenta Erica Newmana: »Tako kot njegova ostala dela me je njegov scenarij za Trgovce s časom kar ponesel s seboj; znašel sem se v središču sveta, ki ga je bil ustvaril,« se spominja Newman. » Nekakšna prispodoba je, družbeno zavedno delo; pa hkrati – kot vsa njegova dela – neverjetno zabavno, napeto in sijajno.«
Izvršni producent Andrew Z. Davis dodaja, da se lahko »vsakdo poistoveti z zgodbo o 'imeti in ne imeti', kar je srčika filma. A hkrati je poln akcije in romantike, pa še politično sporočilo nosi. Kot vemo, mora v dobrem trilerju tiktakati ura – pa naj gre za čakanje na eksplozijo bombe ali na rešitev talca. V tem filmu ura dejansko tiktaka; čas je neverjetno pristranski.«
Osrednji junak zgodbe je Will Salas, ki živi v najrevnejšem predelu… pravzaprav v najrevnejšem časovnem pasu, imenovanem Dayton. Na svojem odštevalniku ima redkokdaj kaj več kot 24 ur in vsak dan mora garati v službi, da si lahko privošči še en dan življenja. Enako velja za njegovo mamo Rachel in za vse v Daytonu, saj žive iz dneva v dan. Toda Dayton zaradi tega še ni obupan; razganja ga od barv, zvokov, hitrosti, glasbe… in zločinov. Razbojniška skupina, imenovana Minutarji, nenehno preži, kako komu ukrasti čas; in če pri tem vzamejo kakšno življenje, to ni nič takega. Kraja čase je zgolj stvar moči…
Ko Will pred napadom skupine Minutarjev ubrani bogatega črnoborzijanca Henryja, mu ta v zahvalo pokloni stoletje časa. Toda čas je denar in ga oblasti zato strogo nadzorujejo; prenos tako velike vsote časa v območju Daytona pritegne pozornost varuhov časa. Willa po krivici obtožijo umora, zaradi česar se veteran varuhov časa Leon poda na lov za njim.
Ker – poleg dejstva, da se mora ogniti zajetju – nima bolj natančnega načrta, se Will odloči, da bo svoj čas preživel v najbogatejšem časovnem pasu, imenovanem Novi Greenwich. V nasprotju z Daytonom tu nič ne poteka v naglici; čas je razkošje, ki si ga lahko privoščijo vsi prebivalci, saj imajo vsi po vrsti pred seboj na stotine, če ne na tisoče let življenja. Toda ta relativna nesmrtnost ima svojo ceno: vsi se bojijo kraje in poškodb – »ubogi umirajo, bogati pa ne živijo,« opazi Will. Kmalu se mu posveti, da morajo umreti mnogi, da peščica lahko sploh živi in da obstane ravnovesje med bogatimi in revnimi. Morda pa bi Will svoj čas lahko porabil v dobre namene?
Nekaj pa v Novem Greenwichu Willa le pritegne – Sylvia, hči nadvse bogatega Philippa Weisa. Ko skušajo varuhi časa zajeti Willa, za talko vzamejo prav Sylvio; tisto, kar se je začelo kot beg pred zakonom, postane nevarna igra za spremembo pravil v tem ne tako pogumnem novem svetu, v kateri sta v središču mlada ljubimca na begu.
Newman opozarja, s kakšno hitrostjo Niccol ta svet predstavi v svojem scenariju: »Največji izziv takšnega filma je, kako verodostojno upodobiti ta svet. Andrew ga je na prvih treh strani scenarija. Will Salas se zbudi, hodi po sobi, pride do prelepe 25-letnice in ji reče, Zdravo, mami. Na zapestju ima svoj števec, ki odšteva minute. Mama mu da 30 minut za kosilo. Takoj ti postane jasno, da ima Will pred seboj le še 22 ur življenja – razen če si ga nabavi več. In da je, pa čeprav sta videti enakih let, tista ženska njegova mati, ki mu je za dostojen obed poklonila nekaj časa. To je sijajna varčnost, kakršno je v scenariju težko doseči.«
O ISKANJU IGRALCEV
Najti igralce za film, v katerem vsi ostanejo v telesu 25-letnikov, se morda zdi preprosta naloga – pa v tem primeru ni bila. Čeprav so liki na zunaj videti 25-letniki, so po duši starejši. Nekateri jih imajo čez 30, drugi čez 40, tretji čez 100. In vse to je bilo treba prikazati brez maske, posebnih učinkov in računalniške grafike: »Igralci so morali kazati 25 let, saj to zahteva zgodba; takrat se namreč izklopi gen za staranje,« razloži Niccol. In te starosti ni izbral naključno: »To je obdobje, ko docela dozorimo; ko se prednji del možganov povsem razvije. Prav ta del možganov nadzoruje nagone in lahkomiselnost. Nekateri liki v filmu so kronološko stari nad 100 let, zato smo morali najti 'stare duše'. Redki mladi igralci so sposobni upodobiti upokojenca v telesu 25-letnika.«
Justin Timberlake je z veseljem sprejel ta izziv. Dejstvo, da se je že v mladih letih povzpel med zvezdnike, je prepričala ustvarjalce, da je pravšnji za vlogo Willa: »Obožujem njegovo delovno vnemo: podobna je vnemi lika, ki ga igra,« pravi Niccol. »Will Salas se mora vsak dan odpraviti na delo, da ne umre; Justin pa si po mojem od svojega 12. leta že ni privoščil prostega dne. Ni razloga, da ne bi bil uspešen akcijski junak, saj mu, kot kaže, uspeva vse, česar se loti.«
Eric Newman dodaja: »Justin je bil odrasel že od svojega 17. leta, ko je postal super zvezdnik. Ni imel običajnega otroštva, in to se mu pozna.«
Timberlake, ki sicer že dolgo obožuje akcijske filme, se je vloge, zakoreninjene v resničnosti in prežete z bogatim kontekstom, lotil z velikim navdušenjem: »Ko sem odraščal, sem imel najraje akcijske filme, kakršni so First Blood, The Fugitive in Die Hard,« pravi zvezdnik. »Všeč mi je bilo, kako so glavni liki navadni sleherniki, pahnjeni v izjemne okoliščine in prisiljeni, da počno izjemne reči. Will se vsako jutro zbudi in gre v službo, da ostane pri življenju. A sosledje dogodkov ga spodbudi k odločitvi, da tega ne bo več prenašal, in odloči se, da spremeni pravila igre v svojem svetu.«
Timberlake ima še posebej pohvalne besede za Amando Seyfried, ki igra njegovo (sprva upirajočo se) »pajdašinjo« Slyvio, ki glavnega junaka navdahne k njegovemu »poslanstvu«. A ne začne se vse tako idealistično –in Amanda je znala to temačno plat Sylvie lepo izbezati na plano: »Amanda je prijazna in prikupna, a hkrati ima tudi ostrino. Po mojem gledalci te ostrine doslej še niso videli,« pravi izvršni producent Andrew Z. Davis.
Amando je k projektu poleg zanimivega lika, ki so ji ga dodelili, pritegnila tudi Justinova domišljija, ki je še obogatila svet, ki ga je bil ustvaril Niccol: »Andrew je en in edini; želela sem si biti del tega sveta. Tako drugačen je, a hkrati vleče mnoge vzporednice z našimi resničnimi življenj, kar je silno bistro. Priznati moram, da me je pritegnilo tudi dejstvo, da bom lahko vihtela puško in izprašila nekaj riti.«
Slyvia in Will sta na begu za svoji življenji – ne le, da najdeta dovolj časa za še en dan življenja, temveč tudi pred varuhi časa, ki »skrbijo, da sistem teče naprej; v bistvu ohranjajo čas,« pravi Niccol. »Naš glavni zlikovec, varuh Leon, pravzaprav ni zlikovec. Zgolj birokrat je, predstavnik oblasti, nekdo, ki ne odgovarja ne bogatim ne revnim. Prisega le na minute in ure.«
Za vlogo Leona so izbrali še eno »staro dušo«, Cilliana Murphyja, ki sicer priznava, da v bistvu igra »policista, ki mora skrbeti za to, da sistem deluje.« Toda igralec pravi, da je bilo Leona z užitkom igrati zaradi njegovih skritih plasti: »Leon je v bistvu protislovje na dveh nogah, saj prihaja iz istega geta kot Will. Globoko v sebi se zaveda, da živi v pokvarjenem sistemu, a se je odločil, da to sprejme in ohranja čas. Dinamičen je in zbran; nenehno stremi naprej. Po moje je zakopal svojo preteklost. Z Willom sta nekakšni nasprotni strani istega kovanca, ki sta šli vsaka po svoje. Leon je pač potlačil svoje nestrinjanje in nejevoljo s sistemom.«
V Daytonu nelagodje – poleg dejstva, da se prebivalcem izteče čas, če ga ne zaslužijo dovolj – povzročajo tudi Minutarji, tatovi časa. Alex Pettyfer igra prefinjenega 75-letnega psihopata (ki jih kajpak kaže 25) Fortisa,vodjo Minutarjev: Fortis je pretepač, a z dobro mero elegance,« pravi igralec. In pravi psihopat je; žene ga sla po času. Bržkone je na njem najbolj srhljivo to, da se mu zdi, da nima česa izgubiti. Vseeno mu je. Čisto se mu je zmešalo.«
Vlogo Willove matere Rachel so dodelili Olivii Wilde, ki ima za seboj nasluten uspeh s filmi, kot sta Tron: Legacy in Cowboys & Aliens: »Olivia še kakih 30 let ne bo mogla igrati 50-letne matere, in zato so takšne vloge izziv – in za nas in igralce hkrati velik užitek,« zatrjuje producent Eric Newman. »Vloga je zahtevala zrelost, ki presega njena leta, in Olivia to zrelost premore,« dodaja Niccol.
Wildova, ki je nekaj let mlajša od svojega filmskega sina Justina, pravi, da jo je »pritegnila zamisel igrati nekoga s staro dušo v mladem telesu. Zanimivo se mi je zdelo igrati 50-letnico, ki je kar dolgo na svetu, v katerem je težko živeti dolgo. Le kaj vse je dala skozi, da je preživela vseh teh 50 let?«
Na drugem koncu spektra tega sveta je Sylviin oče Philippe Weis, ki mu Dayton ne pomeni več kot zgolj podatek v poslovnih knjigah. Družina si bogastvo nabira z verigo sposojevalnic časa, ki obupanim Daytončanom za sposojeni čas zaračunajo oderuške obresti. Bogataša igra Vincent Kartheiser; od Amande ni pretirano starejši, je pa njegov lik star prek 100 let: »Če si običajno rečemo, Samo enkrat se živi, Weis in njegova sorta meni, da imajo celo večnost, da uresničijo svoje cilje. Zato so, če ne drugega, brez prave motivacije.«
Willov najboljši prijatelj Borel je ubožec, ki se ne zna spopadati z omejitvami sveta, v katerem živi. Johnny Galecki meni, da imata njegov lik in Will »enake poglede na politiko, toda Borel je za ta svet preobčutljiv. Ura, ki mu odšteva življenje, je njegova Ahilova peta; preganja ga. Pomaga si z zdravili – morda že kar pretirano. Prekrasno ženo in otročička ima; če ne bi bilo njiju, bi bil verjetno že davno mrtev.«
Henry Hamilton je skrivnostni tujec, ki zaide v bar, v katerem se zadržujeta Will in Borel. Na zapestnem odštevalniku ponosno razkazuje prek stoletje časa, kar hitro pritegne pozornost Minutarjev. Toda Will neznanca zaščiti in v zahvalo mu Hamilton pokloni ne le čas, temveč tudi resnico in najtemnejše skrivnosti časovnih pasov. Lik igra Matt Bomer, znan po seriji White Collar: »Hamilton je kot nekakšen lik iz Dickensovih romanov, ki glavnemu junaku zaupa nekaj, kar ga požene na novo pot. Henry bi rad spremenil zadeve, a ne ve, kako. Star je 105 let, za seboj ima bogato in izpolnjeno življenje, in zdaj bi ga rad končal. V Willu prepozna nekoga, ki zna misliti še na kaj drugega kot le nase; ki premore pogum in etiko, da doseže spremembe. Zato mu pokloni leta, v upanju, da bo njegova pogumna duša spremenila svet.«
O SNEMANJU
Film so v celoti posneli v Los Angelesu in okolici. »Zdelo se nam je nadvse zanimivo, da snemamo v prestolnici večne mladosti,« pravi Niccol. »Precej ustrezno.«
Dayton in Novi Greenwich, kakršna si je bil zamislil Niccol, so med drugimi ustvarili direktor fotografije Roger Deakins, scenograf Alex McDowell in kostumografinja Colleen Atwood, ki so prizorišča po Los Angelesu preoblekli v tisto, čemur producent Newman pravi »nekaj, česar doslej še nismo videli. Los Angeles v filmu igra pomembno vlogo, a nihče ne more reči, Ja, jasno, to je Los Angeles. Čisto drugačno plat mesta kažemo.«
Snemanje Trgovcev s časom je med igralci in ustvarjalci sprožilo večno debato: Čas ali denar – kaj ti je bolj pomembno? Za Justina Timberlaka se je tematika filma prelila v njegov vsakdan: »To je brez dvoma najbolj zahteven film, kar sem jih kdaj posnel. Še vedno ga imam v glavi. Par tednov po končanem snemanju sem še vedno pogledoval na svojo roko in iskal digitalno uro, ki mi odbija ure življenja. Andrewov svet je bil zame skoraj resničen.«
Amanda Seyfried priznava, da je namesto besedice čas med podajanjem dialoga večkrat uporabila besedico denar: »To se je pripetilo kar nekajkrat. Andrew je moral ustaviti prizor in me popraviti.«
Za Newmana gre privlačnost projekta pripisati dejstvu, da Trgovci s časom delujejo na dveh ravneh: »Film ti je lahko všeč zaradi zgodbe, likov in akcije, potem pa lahko z distance pogledaš, kaj govori o svetu, v katerem živimo. Lahko pa to čisto izklopiš in uživaš zgolj v akciji.«
Andrew Niccol se strinja: »Upam, da bodo gledalci v filmu uživali na več ravneh. Akcija, ljubezenska zgodba, vznemirljivo potovanje… A ponuja tudi mnoge ideje. Vsak trenutek šteje – tako v svetu Trgovcev s časom kot v našem svetu.«
O IGRALCIH
JUSTIN TIMBERLAKE (Will Salas) ni le nadvse uspešen in z več grammyji nagrajen pevec, glasbenik in producent, temveč se zadnje čase uveljavlja tudi kot cenjen igralec tako v komedijah kot dramah. Kritiki so mu ploskali v kriminalki Alpha Dog ter v srhljivki Black Snake Moan. Glas je posodil likoma v risankah Shrek the Third, ki je podrla vse rekorde med risanimi filmi, in Yogi Bear; ob Dwaynu Johnsonu, Sarah Michelle Gellar in Mandy Moore je igral v filmu Southland Tales, nato v neodvisnem The Open Road, z oskarjem nagrajenem The Social Network in v komedijah Friends with Benefits in Bad Teacher.
Poleg tega je vodil dve oddaji serije Saturday Night Live in kar nekaj posnetkov iz obeh je na spletu doseglo neverjeten uspeh – prav temu gre zasluga, da je Justin prejel svojega prvega emmyja; tudi drugega je dobil za vodenje oddaje SNL, vodil pa je tudi podelitve nagrad Europe Music Award za MTV, Kid’s Choice Awards na mreži Nickelodeon in ESPY na ESPN.
AMANDA SEYFRIED (Sylvia Weis) naglo postaja ena najbolj zaposlenih igralk: pravkar je posnela triler Gone, igrala bo v projektu Marka Webbra, ki še nima naslova, v komediji Justina Zackhama The Wedding in v trilerju Love Written in Blood.
Znana je po mnogostranski vlogi, v kateri je izkazala tako svoje igralske kot pevske sposobnosti – v mednarodni uspešnici Mamma Mia! z Meryl Streep in Pierceom Brosnanom, ki je po svetu zaslužila prek 600 milijonov dolarjev. Igrala je še v filmih Letters to Juliet, Dear John, Chloe, Mean Girls, Nine Lives, Red Riding Hood, Alpha Dog, American Gun, Jennifer’s Body…
Na malih zaslonih je začela v žajfastih serijah As the World Turns in All My Children ter igrala v nagrajevani nadaljevanki Big Love.
CILLIAN MURPHY (Raymond Leon) je pred kratkim nastopil v z oskarji okinčani uspešnici Inception Christopherja Nolana. Z Nolanom je posnel tudi filma Batman Begins in The Dark Knight.
Nase je opozoril v postapokalipični drami Dannyja Boyla 28 Days Later; z vlogo travestita v Jordanovem Breakfast on Pluto je bil v igri za zlati globus; nato je igral v Loachovem The Wind That Shakes the Barley in v Boylovem Sunshine. Pred kratkim smo ga videli v filmih Peacock in Bounty, trenutno pa snema At Swim-Two-Birds, Retreat, ekranizacijo romana Daniela Claya Broken, Red Lights z Robertom De Nirom in Sigourney Weaver ter vojno dramo Wayfaring Strangers.
Med drugim je igral še v filmih Red Eye, The Edge of Love, Cold Mountain, Girl with a Pearl Earring, Intermission in On the Edge. Na TV je imel glavno vlogo v nadaljevanki The Way We Live Now, sicer pa je kariero začel v gledališču.
VINCENT KARTHEISER (Philippe Weis) igra v z zlatimi globusi in emmyji nagrajeni nadaljevanki Mad Men; igra že od svojega 14. leta, ko je ob Christianu Slaterju in Marisi Tomei nastopil v romantični drami Untamed Heart. Najbolj je znan po vlogah v neodvisnih filmih, kot so Another Day in Paradise, Alpha Dog, Crime and Punishment in Suburbia in Dandelion ter v nanizanki Angel. Udinja se tudi na gledaliških deskah.
OLIVIA WILDE (Rachel Salas) je s svojimi raznolikimi vlogami znana tako filmskim kot televizijskim gledalcem. Trenutno igra v nanizanki House in v kinu jo lahko gledamo v zf akcijskem trilerju Cowboys & Aliens. Lani je nastopila v futurističnem trilerju Tron: Legacy ter v drami The Next Three Days ob Russellu Crowu, pred tem pa v komediji Year One, drami Fix, ki jo je tudi producirala, v Alpha Dog, Bickford Schmeckler’s Cool Ideas in Conversations with Other Women.
Igra tudi v gledališču, na TV pa smo jo lahko videli še v dramskih serijah The Black Donnelly, Skin in The O.C.
O USTVARJALCIH
ANDREW NICCOL (scenarist/režiser/producent) se je rodil na Novi Zelandiji; preden se je preselil v Los Angeles in začel snemati filme, daljše od 60 sekund, je v Londonu ustvarjal oglase. Njegov režijski celovečerni prvenec je bil Gattaca (posnel ga je po lastni zgodbi) z Ethanom Hawkom in Umo Thurman. Nato je spisal in režiral dramo The Truman Show z Jimom Carreyjem, ki se je med drugim potegovala za oskarja za izviren scenarij – za taisti scenarij si je prislužil bafto.
Niccol je svoj režijski podvig, satiro Simone z Alom Pacinom, spet spisal in tudi produciral, prispeval pa je zgodbo za Spielbergov The Terminal, pri katerem je bil izvršni producent. Pred kratkim je spisal, produciral in režiral Lord of War z Nicolasom Cageom, pripravlja pa že ekranizacijo uspešnice Stephenie Meyer (avtorice knjižne serije Somrak) z naslovom The Host.
ERIC NEWMAN (producent) je ob Marcu Abrahamu in Thomasu A. Blissu soustanovitelj produkcijske hiše Strike Entertainment, ki je pred kratkim med drugimi producirala novo inačico klasike Dawn of the Dead in za več oskarjev nominiralo dramo Children of Men. Newman je nazadnje produciral The Last Exorcism, trenutno pa pripravlja dva projekta – The Thing Matthijsa Van Heijningena in režijski prvenec hip-hoparja The RZA The Man with the Iron Fists.
Kariero je začel kot praktikant pri oddaji Saturday Night Live in nato postal uslužbenec podjetja Lorneja Michaelsa, pri katerem je pomagal producirati filma Tommy Boy in Black Sheep. Pred ustanovitvijo hiše Strike je kot vodja razvoja in produkcije služil pri podjetju Beacon Communications, pod katerim je nadzoroval snemanje filmov, kot so Spy Game, The Family Man, Bring It On, End of Days, The Hurricane, Thirteen Days…
MARC ABRAHAM (producent) je sicer tudi scenarist in režiser: leta 2008 je režiral Flash of Genius z Gregom Kinnearjem. Bil je producent ali izvršni producent pri filmih, kot so Children of Men, Spy Game, The Family Man, The Rundown, Dawn of the Dead, Air Force One, Thhirteen Days in The Hurricane.
Trenutno piše scenarij za biografski film o legendarnem kantavtorju Hanku Williamsu, ki ga bo tudi režiral, s partnerjem Ericom Newmanom pa producira kung-fu vestern The Man with the Iron Fists, ki ga režira glavni član skupine Wu Tang Clan, The RZA.
