Prvi maj 1986, Ljubljana. Kovinostrugar Peter Zmazek dobi naziv „samoupravljalca leta“ v tovarni Udarnik in družbeno stanovanje. Od silnega šoka pade v stanje negibnosti, otrplosti iz katerega mu ne zna pomagati nihče. Celih deset let Peter sanja v psihiatrični ustanovi svoj komunistični raj, medtem pa razpade država, s političnim sistemom , kakor tudi njegova družina.
Peter se zbudi ravno v trenutku, ko se njegova žena Marica ženi z njegovim najboljšim prijateljem Jovom. Ko se pojavi na poroki se začne grenko-sladka komedija zmešnjav, ki skozi smeh vodi junaka in gledalca skozi njegovo soočenje z modernim svetom v katerem prevladujejo prej neznana tehnologija, sumljivi poslovneži in novodobni politiki.
Bo Peter uspel ponovno pridobiti svojo službo, družino in ponos katerega je bil oropan? Bo zmogel preskog v drugi svet, kot ga je poznal?
Stanje šoka je grenka komedija o družini, prijateljstvu, izgubljenih idealih in moči posameznika da premaga sistem.
Režiserjeva izjava
Idejo za film sem dobil, ko sem pred leti po televiziji gledal reportažo o praznovanju prvega maja v demokratični Sloveniji. Dogajanje ob prazniku je bilo precej klavrno in porodila se mi je misel, kako bi na to reagiral proletarec iz prejšnjega sistema, ki je vendarle čutil ponos ob Titu, rdečih zastavah in splošnemu čaščenju kulta dela.
Iz te misli se je izluščila osnovna zgodba ter kopica komičnih zapletov. Toda moj namen ni bil samo napisati komedijo, marveč prikazati zablode, ki smo jim bili priča zadnjih dvajset let, v obdobju tranzicije. Zato film ne oriše zgolj situacije v katerem se nahajamo Slovenci, marveč poskuša zajeti izkušnjo celotnega postsocialističnega bloka. Film prihaja na filmska platna v času, ko se finančni temelji zahodne civilizacije majejo zaradi številnih finančnih malverzacij posameznikov, bank in tudi državnih ekonomij in je ponekod zaradi razočaranja in besa ljudi v zraku celo revolucija.
Je takšen kapitalizem kot ga živimo danes, še posebej mi, v državah „nove“ Evrope, res najboljši? Zakaj moramo na svoji koži preizkusiti vse napake in zablode, ki so jih preživele pred nami že druge, zahodnoevropske demokracije? Smo res postali tako brezsrčni, da je edina vrednota, ki jo imamo danes finančna moč posameznika? In kje se je izgubila medsebojna solidarnost?
Andrej Košak
ANDREJ KOŠAK
Režiser in scenarist
Rojen v Ljubljani. Študiral je filmsko in TV režijo na AGRFT in v času študija zrežital tri kratke filme: Akademija (1987), Emil (1988) in Spirit of action (1990). Leta 1990 asistent režiserja Rajka Grlića pri filmu Čaruga. Poleg filmov je režiral tudi več kot petsto reklam, videospotov in TV oddaj. Celovečerni prvenec, Outsider je bil eden najbolj gledanih slovenskih filmov zadnjih dvajsetih let, s skoraj 100.000 gledalci. Bil je tudi distribuiran povsod po bivši Jugoslaviji in prikazan je bil na več kot tridesetih filmskih festivalih po svetu. Leta 1998 je bil tudi uradni slovenski kandidat za tujejezičnega Oscarja.
Filmografija
Outsider (1996, celovečerni film)
Zvenenje v glavi (2002, celovečerni film)
Stanje šoka (2011, celovečerni film)
MARTIN MARION
Igralec
Vsestranski umetnik, igralec, glasbenik, tekstopisec, mojster improvizacije in pantomime se je šolal v ZDA (American Academy of Dramatic Arts, Pasadena; University of Southern California, Los Angeles; The National Theatre Conservatory, Denver), kjer je tudi dolga leta ustvarjal. Sodeloval je v številnih gledaliških produkcijah, najbolj znana pa je zagotovo Blue Man Group.
Filmografija
Stanje šoka (režiser Andrej Košak, 2011, celovečerni film)
URŠKA HLEBEC
Igralka
Urška Hlebec je že v času študija (AGRFT, dramska igra) posnela štiri celovečerne filme, kjer je upodobila glavne ženske like. Po rojstvu otroka se je fokus njenega delovanja spremenil in se je posvetila ustvarjanju za najmlajše. V Lutkovnem gledališču je 15 let igrala glavne vloge ter ustvarjala številne like v televizijskih otroških oddajah in nadaljevankah. V lepoto dramske igre se je poglobila tudi skozi magisterij na AGRFT, kjer je ponovno našla navdih za nove dosežke na področju sedme umetnosti.
Filmografija
Moj ata socialistični kulak (režiser Matjaž Klopčič, 1987, celovečerni film)
Donator (režiser Veljko Bulajić, 1989, celovečerni film)
Do konca in naprej (režiser Jure Pervanje, 1990, celovečerni film)
Operacija Cartier (režiser Miran Zupanič, 1991, celovečerni film)
Morana (režiser Aleš Verbič, 1993, celovečerni film)
Stanje šoka (režiser Andrej Košak, 2011, celovečerni film)
NIKOLA KOJO
Igralec
Eden najbolj znanih in priljubljenih srbskih igralcev je svojo prvo filmsko vlogo odigral, ko je bil star 11 let. Po filmu Delo za določen čas je praktično odraščal pred velikimi in malimi ekrani. Ustvaril je nepozabne vloge v filmih in TV nadaljevankah Sivi dom, Mi nismo angeli, Lepe vasi lepo gorijo, Rane, Četrti človek, Vratiće se rode itn. Vmes je diplomiral na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. V 30 letih igralskega staža je igral v več kot 45 celovečernih filmov in TV nadaljevankah ter prejel več nagrad za svoje delo.
Filmografija
Delo za določen čas (režiser Milan Jelić, 1980, celovečerni film)
Sivi dom (režiser Darko Bajić, 1986, celovečerni film in TV serija)
Mi nismo angeli (režiser Srdjan Dragojević, 1992, celovečerni film)
Lepe vasi lepo gorijo (režiser Srdjan Dragojević, 1996, celovečerni film)
Rane (režiser Srdjan Dragojević, 1998, celovečerni film)
Kolesa (režiser Djordje Milosavljević, 1999, celovečerni film)
Sky Hook (režiser Ljubiša Samardžić, 2000, celovečerni film)
Življenje je čudež (režiser Emir Kusturica, celovečerni film)
Mi nismo angeli 2 (režiser Srdjan Dragojević, 2005, celovečerni film)
Kontakt (režiser Sergej Stanojkovski, 2005, celovečerni film)
Četrti človek (režiser Dejan Zečević, 2007, celovečerni film)
Striženje (režiser Stevan Filipović, 2010, celovečerni film)
Stanje šoka (režiser Andrej Košak, 2011, celovečerni film)
Parada (režiser Srdjan Dragojević, 2011, celovečerni film)
ALEKSANDRA BALMAZOVIĆ
Igralka
Leta 1999 je diplomirala na Akademiji Umetnosti v Beogradu. Že med samim študijem je sodelovala pri številnih gledaliških projektih tako v Sloveniji kot v Srbiji. Po končani akademiji se je za stalno vrnila v Slovenijo, kjer je v slovenski filmski uspešnici Zadnja večerja debitirala z glavno žensko vlogo.
Filmografija
Zadnja večerja (režisre Vojko Anzeljc, 2001, celovečerni)
Amir (režiser Miha Čelar, 2002, celovečerni)
Rezervni deli (režiser Damjan Kozole, 2003, celovečerni)
Sivi kamion crvene boje (režiser Srdjan Koljević, 2004, celovečerni)
Ivana Kobilica - portret slikarke (režiserka Marta Frelih, 2008, dokumentarni film)
Pisma iz Egipta (režiserka Polona Sepe, TV film)
The Little Gipsy Witch (režiser Tomislav Žaja, celovečerni)
Stanje šoka (režiser Andrej Košak, 2011, celovečerni)
